ladies and jamming

Če zanemarim opomin na odgovorno ravnanje z dohodnino, res že dolgo nisem ničesar dodala k svojim starim zapisom.. ampak ob ogledu današnjih Trenj ne morem, da moja jeza ne bi nekoliko zazvenela.

Kakorkoli, tema je bila smrt 12-letnega dečka Bora in ob vseh informacijah, ki so od tragičnega dogodka pricurljale v javnost, mislim, da res ne potrebuješ posebnih izvedencev, da ti postane jasno, da je bilo/je v tem primeru nekaj hudo narobe. Govorim seveda popolnoma pristransko, ob vseh podatkih, s katerimi so v oddaji postregli, nepristranski niti ne moreš ostati/biti/postati.  Ne vem, ampak dejstvo, da jim je uspelo postaviti diagnozo, nato pa čakati in čakati (na Godota?) dokler ni bilo prepozno, zagotovo govori samo zase. Zdi se, da je samo po sebi umevno, da se bo nekdo kesal in s tem zaključil primer. Ampak ne, tukaj se absurd šele začne.

Od gospe Živec Kalan, ki predstavlja Zdravniško zbornico, ni čutiti prav nobenega obžalovanja, nobene želje po razrešitvi primera ali empatije. Resnično ne razumem, kako lahko obdržiš tako ledeno hladno masko in v nedogled ponavljaš sedem sterilnih besed (in to že dva dni skupaj), če veš, da te na drugi strani gledata pretresena starša. Uboga starša.. omenjenih sedem besed in ciničen smeh je vse, kar zmore nekdo, od kogar pričakuješ odgovore.

Ampak, da ne bo pomote, zgoraj omenjenih sedem besed ni nekakšna prispodoba.. ko sva z sogledalko poslušali gospo Živec Kalan, se nama je na koncu njen besednjak zdel že tragikomičen, kajti resnično je čez celo oddajo (in dan prej v drugi oddaji) nizala zgolj naslednjih sedem besed: ”STROKOVNO, POGLOBLJENO, CELOVITO in KAKOVOSTNO s TUJIMI ZUNANJIMI EKSPERTI” -kako grdo in kako oholo.

Ne vem točno kdo so bili gospa predstavnica bolnikov, gospod iz ministrstva za zdravje in Aleš Živkovič, ampak zdrav razum med nerazumnimi je deloval pomirjujoče.

Ja, čas se izteka in tako vsem tistim, ki zahtevka še niste oddali, osajajo zgolj trije dnevi. Upoštevajo se namreč samo zahtevki,oddani do 31. 12.

Tukaj najdete obrazec, katerega izpolnete in pošljete na vaš davčni urad.  Seznam upravičencev je dolg, zato je odločitev težka, vendar pomembna.

 ..in zelo mi dogaja.

Med učno pavzo jo zato dodajam sem. Naj se ve, kdo mi je pomagal pri tem izpitu..

Kako pa je kaj z ostalimi študenti med študijskimi počitnicami? Ali tudi vas kdo spremlja med učenjem, ali potrebujete tišino?

Sinnerman by Nina:

[youtube]mSasf8GBfV4[/youtube]

Remix (ja, še zmeraj mi je všeč):

[youtube]M3GfZqOuiyQ[/youtube]

Summertime and the livin’ is easy..

Danes sem sanjala najbolj vroč poletni dan in bila sva točno tam, kjer moraš biti na tak dan. Na morju. Spomin sanj seže samo do tistega dela, ko sva se zbudila, čeprav slutim, da je bil večer pred tem še bolj vroč kot dan, v katerega sva se zbudila.

Široko odprto belo stanovanje in dragi z priprtimi očmi, ko se komaj prebuja. Ugotovila sva, da nama je zmanjkalo cigaret in ker je On še v alfa stanju, se po škatlico odpravim sama.

Zunaj hodim med najbolj norimi hišami, vsaka je čisto posebna. Nekatere so kičaste in polepšane z okraski in  me spominjajo na hišo čarovnice iz pravljice o Janku in Metki, ki je bila sladko obdana s piškoti. Spet druge so imele čisto svoje ornamente, še nikoli videne. Sprehodila sem se tudi čez celo četrt amsterdamskih hiš.

Trgovine ni bilo in morala sem se odpraviti na trg, kjer je bil nakup uspešen. Vhod na pokriti trg je bil ravno na nasprotni strani izhoda in tam me je čakalo presenečenje. Ven sem stopila na ploščad brez stopnic, ki se je spuščala proti morju in konec dolge ploščadi so lizali valovi. Samo obstala sem na tistem izhodu in gledala to neskončno lesketajočo modrino. 

 Zanimivo mi je to, da se prav spomnim, kako sem imela v mislih tudi obžalovanje, da Njega ni zraven in da tega ne vidi. Ampak sigurno sem ga odpeljala tja kasneje.

Srečna sem, da sem sredi zime lahko povohala poletje. In reees ga pogrešam.

Sanje so zamegljene (čeprav ne te) in naj bo taka tokrat tudi slika

While he was speaking to me, I was in a deep sleep, with my face to the ground. Then he touched me and raised me to my feet.

Daniel 8:18

Vem, da je vprašanje hecno, za nekatere mogoče celo -bog ne daj- nevljudno. Kar gre v usta je pač intimne narave. Ampak me resnično zanima, ker baje obstaja možnost, da mojih 100 gramov na dan ni normalna porcija in potrebujem primerjave, ki jih lahko pomolim skeptikom pod nos.

V sliki: to je to, kar pri meni ostane po enem dnevu od ene same samcate čokoladice.

Drugače pa ta čokolada sploh ni tako slaba, kot zgleda. Ok, sama čokolada pač ni odlična, ampak ima pa eno zelo dobro lastnost. Je polna lešnikov (op. bila je polna lešnikov) in to tistih pravih, okusnih lešnikov in ne že napol gnilih, ki jih najdeš v Milki ipd.

Kakorkoli, vprašanje iz naslova ostaja. Koliko čokolade na dan/teden/mesec/leto pospravite vi?

P.s. In ne, nisem debela;)

Če bi imela denar in čas bi lovila sonce. To sva ugotovila, ko sva se z Dragim vračala domov s tistim čudnim občutkom v želodcu, ki vedno spremlja odhode domov, kadar si se imel nekje drugje čudovito. Dež take občutke še okrepi.

Road trip, katerega cilj je sonce, sva si zamišljala s polnim prtljažnikom in občasnimi počitki v motelih.  In z glasbo, z veliko kvalitetne glasbe in dretjem v avtu, ki kvari kvaliteto.

Poletje bo kmalu tukaj, ampak poleti je tako ali tako povsod sončno. Kaj nas žene do takrat in kako je možno, da nas je toliko (dokaj) pridnih, (dokaj) vestnih in (dokaj) delavnih?

For the creation was subjected to frustration, not by its own choice, but by the will of the one who subjected it, in hope that the creation itself will be liberated from its bondage to decay and brought into the glorious freedom of the children of God.

Romans 8:20-21

Samo midva in nihče drug in dnevi brez vseh obveznosti. Jaz se bom spremenila v malo posesivko, zate hočem, da ostaneš isti.

Za pusta se lahko našemiva v indijance in se zapreva v šotor. Se spomniš zadnje trdnjave, ki sva jo porušila? Zdaj imava izkušnje in več rjuh, lahko sva boljša.

Zate čuvam najsladkejše bonbončke.

I have come into my garden;

I have gathered my myrrh with my spice.

I have eaten my honeycomb and my honey,

I have drunk my wine and my milk.

Drink your fill, O lovers

Visoka pesem 5:1

Pred desetimi meseci sem pričela z jemanjem kontracepcijskih tablet in danes sem se odločila, da jutri zaključim to poglavje.

Bilo je lepo, brezskrbno, a vseeno ne hvala. Ugotovila sem namreč, da je bilo prej še lepše. Pretirana občutljivost je dosegla svoj vrhunec v najbolj neprimernem trenutku, v avtu z inštruktorjem vožnje, ko je učenje prekinil jok. Ubogi inštruktor se je kar ustrašil solz in spake, ki sta jo narisala razpacana maskara in senčilo.

In pretirana občutljivost sploh ni največja težava, ki so jo tablete povzročile. Bolj me moti, da je moj libido po uporabi tablet popolnoma konstanten. Kostantno je sicer v redu, ampak bolj mi je všeč dinamično. Mnogo bolj mi je všeč, da so dnevi, ko te totalno razganja in dan, ko se umirjaš, kot pa da si vedno na ravni črti. Pravijo zlata sredina, ampak imam raje velikokrat veliko in malokrat malo.

Kakšne pa so vaše izkušnje s kontracepcijskimi tableti v povezavi s spolno slo?

Kot sem že omenila, se je začelo zimsko izpitno obdobje in tako danes nadaljujem z učenjem. Vmes se mi je postavilo vprašanje, ki je za svoj odgovor zahtevalo, da pobrskam po starih zapiskin. In tako se je pustolovščina začela, izkanja starih zapiskov pač ne moreš imenovati drugače, kot pustolovščina.

Med kupi knjig sem zagledala svojo staro spominsko knjigo in seveda se ji nisem mogla upreti, tako odkritje med učenjem absolutno predstavlja highlight dneva.

V knjigi sem našla kup starih risb še starejših prijateljev in sošolcev še iz časa osnovne šole. Luštno ful, vam rečem.

Prvi smeh je bila risba moje drage sestrice. Črki g in p sta si pač res nesramno podobni;)

In med ostalimi risbami sem nato opazila eno, ki je bila drugačna od vseh ostalih. Gre za risbo moje K., ki je bila narisana/napisana  dosti kasneje kot vse ostale. Mislim, da jo je ustvarila v enem od mnogih skupaj preživetih dni, ko se je zvezek pojavil tako slučajno, kot danes.

 Noro dobre spomine mi je obudila ta misel in seveda sem takoj poklicala mojo K. in jo obvestila o odkritju.

Kar razmišljam sedaj je, da sploh ni minilo toliko časa, od kar je to napisala, 4 leta bi rekla, pa vendar je vse tako drugačno. Jaz obupujem med učenjem, moja K. obupuje nad pisanjem diplomske, zgoraj omenjena misel, ki je prej veljala vsak dan, pa sedaj drži le še ob vikendih. Ko sem moji K. zaupala te dvome, je rekla, da se trenutno nahajamo v tranzitnem obdobju in da moramo pač samo urediti kar je nujno, potem pa, da se nam bo trgalo naprej. Po njenem mnenju se ti začne na hard trgati ponovno po 30. letu.  Ne vem, če ji verjamem, ampak v tem momentu pograbim vse, ker meni bi se že v danem momentu lahko popolnoma snelo, samo da ne bi bilo buljenja v zapiske!

In sprašujem se, zakaj je moja K. to takrat napisala v preteklem času, ko pa je bil to takrat vendar najin sedanjik.. in prihodnik. Upam, da ni bil to njen trenutek preroških misli, ker jaz bi še zmeraj VSE TO!

Ali se še kdo na ta ne tako zelo čudoviti, pa vendar sobotni večer pripravlja na izpite? In ali je še kdo, ki je poln energije in idej, pa mora kljub temu pasivno sedeti za mizo in memorirati največje nesmisle ever?

Jaz lahko pritrdilno odgovorim na vsa vprašanja in posledično že čutim, kako se prostor krči in me požira skupaj z že ugreznjenim stolom. Moram ven, potrebujem prostor, ki nima sten ali pa so stene v njem funky osvetljene in delujejo, kot da so žive.

Veseli december je minil in jaz spet čakam.. poletje, maj, nekaj kaj prinaša barve in kričanje..